Jože Prah

Jože Prah prihaja iz Posavja, iz občine Sevnica. Doma je na Zajčji gori, to je hribček nad samo Sevnico, iz svoje hiše ima pogled na reko Savo in na Grintovec. Pogled iz njegove hiše je zaznamoval njegovo življenjsko filozofijo, ki je tesno povezana z naravo, gozdom, hribi in gorami, hkrati pa je povezana s samim seboj in sočlovekom. Zaposlen je v Zavodu za gozdove Slovenije. S prostovoljskim delom je začel že zelo zgodaj, leta 1974 v Planinskem društvu Lisca Sevnica, in se s tem vključil v Planinsko zvezo Slovenije, kjer je danes član UO in predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev Zasavja in Posavja. Je eden od ustanoviteljev Turističnega društva Ostrovrharji Svibno. Pri Turistični zvezi Slovenije dejavno deluje od leta 2002. Jože Prah je tudi predsednik Komisije za Evropske pešpoti v Sloveniji. Je soavtor več razvojnih usmeritev na širšem slovenskem območju in ustanovni član Društva za razvoj slovenskega podeželja. Projekti Pametne vasi, Les je lep, Posavske poti prijetnih doživetij, Biovill, Dolina Sopote, kjer si človek gozd in voda podajo roke, Pohodniški festival, Vodnik v naravi in krajini in drugi načrtno posegajo v razvoj okolja. Je pobudnik turističnih in drugih prireditev, kot so npr. Oglarski dnevi, Splavarjenje na Savi, Pohod po poti oglarjev, Teden gozdov, Klepet na naj poti … Je tudi predsednik Društva oglarjev Slovenije in predstavnik naše države v Evropski zvezi oglarjev. Ponosen je na odlično sodelovanje ZGS in KTRC Radeče. Je tudi ustanovni član Slovenskega ekološkega gibanja. Je predsednik Društva lastnikov gozdov Sopota - Laško in tajnik Lovske družine Radeče. Še posebej pa je ponosen na delo mentorja v Študijskih krožkih, ki delujejo pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije in KTRC Radeče. V okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna je pobudnik tekmovanja in ocenjevanja za Naj tematske poti v Sloveniji ter član ocenjevalnih komisij mladinskih projektov TZS. Kot predavatelj se pojavlja na mnogih domačih in mednarodnih simpozijih in seminarjih s skupnim namenom sonaravnega bivanja Narave in ljudi. Vodi razne seminarje za vodenje v naravi, saj meni, da moramo obiskovalcem, turistom, znati pričarati kakovostne zgodbe. Sam je tudi planinski in turistični vodnik ter vodnik Interpret Europe.

Za svoj prispevek in prizadevno prostovoljsko delo v turistični društveni organizaciji je leta 2012 prejel posebno priznanje TZS in leta 2014 plaketo Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem. Za svoje delo je prejel tudi najvišje priznanje občine Sevnica in Radeče, Planinske zveze Slovenije, Osnovne šole Sevnica, Lovske zveze Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije, Občinske turistične zveze Sevnica leta 2021 … Še posebej pa je ponosen na priznanje Andragoškega centra Slovenije v letu 2004 za promocijo učenja in znanja ter za proglasitev za Naj gozdarja v letu 2008.

Njegove besede so: Delam prav tisto, kar si želim. Nimam meje med delovnim in prostim časom. Pri meni se vse to prepleta, kar mi je super, včasih pa ni super za druge. Kar dam, to dobim. Verjamem v dobro ljudi, Narave in Gozda.

Za svoj prispevek in prizadevno prostovoljsko delo je prejel veliko posebnih priznanj (DS, TZS, PZS, ACS, občinska …).

Njegovo življenje je res pestro, saj sodeluje v številnih organizacijah in društvih, je mentor, predavatelj, pohodnik, oživlja stare, skoraj pozabljene obrti in dejavnosti in še bi lahko naštevali.

Jože Prah je kritičen do odnosa, ki se zdi, da prevladuje, ko govorimo o gozdu, to pa je, da je to le prostor, iz katerega črpamo njegovo bogastvo – les in nič drugega.

Poseben izziv za vse plati življenja je čas epidemije in ljudje smo se nekako spet bolj približali naravi. Spet odkrivamo pozabljene sprehajalne, naravoslovne, učne, športne in druge tematske poti. Posebno pri teh zadnjih je Jože Prah koordinator ali predsednik komisije za izbiro naj tematske poti, ki poteka vsako leto pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije, Zavoda za gozdove, Outdoora Slovenije in drugih. Kot opozarjajo številni, pa so novodobni pohodniki ali obiskovalci narave pri iskanju sprostitve v naravi pozabili na vedenje v naravnem okolju. S tem se strinja tudi Jože Prah.

Jože Prah ves čas opozarja na vrednost in pomen narave in njene biotske raznovrstnosti, hkrati pa na vlogo človeka pri ohranjanju tega bogastva, ki ga upravljamo. Človeka tudi ne smemo spregledati, ko skušamo v njegovem okolju zadeve nadgraditi, recimo pri urejanju pohodnih poti. Pri tem pa ne pozabi omeniti, da prihajajo k nam obiskovalci predvsem zaradi narave in ne zaradi drugih ponudb.

Vedno dejaven

Jože Prah je, kot po ljudsko rečemo, »taužentkincler« ali tudi »taužentkunstler«: človek, ki počne tisoč in eno stvar.

Leon Kernel

Leon Kernel je bil rojen leta 1956 kot tretji otrok materi Alojziji, ki je bila po poklicu terenska babica, in očetu Janezu, po poklicu geodetski pomočnik. Osnovno šolo je obiskoval na Prestranku, z odliko je zaključil srednjo gozdarsko šolo v Postojni.

Leta 1982 je diplomiral na univerzitetnem študiju Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani z diplomsko nalogo Gozd – glasba. Ta diplomska naloga je bila inovativna sinteza novih pogledov na odnos umetnosti in narave in je predstavljala novo filozofijo umetnosti kot refleksije človekovega odnosa do narave. Mentorji diplomskega dela so bili iz gozdarstva prof. dr. Dušan Mlinšek, z oddelka za muzikologijo prof. dr. Dragotin Cvetko in psiholog prof. dr. Anton Trstenjak. Daljši povzetek te diplomske naloge je na željo urednikov objavil Cerkveni glasbenik. Obenem je diplomiral tudi na Orglarski šoli v Ljubljani z diplomo A. Leta 1979 se je vpisal v Visoko šolo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu na Orgelrepertuarkurz pri profesorju Ottu Brucknerju. Študij v Gradcu je zaključil leta 1984.

Njegova prva zaposlitev je bila v Glasbeni šoli Postojna, kjer je 16 let poučeval klavir in glasbeno teorijo. Nekaj njegovih najboljših učencev je nadaljevalo študij glasbe na Ljubljanski akademiji za glasbo.

Od leta 1969 naprej je vodil večje število pevskih zborov. S srednješolskimi zbori in skupinami so dosegali vidne glasbene uspehe. Spodbujal je skladatelje, da so pisali dela posebej za zbore, ki jih je takrat vodil. Dejavno je delal in še dela kot organist v domači župniji in po svojih močeh skrbi za animacijo cerkvenega glasbenega življenja na Postojnskem. Poročen je z Vilmo Hvala in imata tri otroke: Blaža, Nežo in Jurija.

Med letoma 1985 in 2004 je poučeval orgle in klavir na ljubljanski orgelski šoli. Več njegovih študentov se je po končanem študiju orgel vpisalo na ljubljansko akademijo za glasbo. Po naročilu so za te študente orgel skladatelji napisali več orgelskih del. Poleg uspehov njegovih študentov na državnih tekmovanjih je nekaj njegovih študentov nadaljevalo in končalo tudi študij glasbe v Gradcu in na Dunaju ter v Švici.

Že od leta 1974 je sodeloval v velikih slovenskih glasbenih projektih. Dejavno je sodeloval pri izjemnem glasbenem projektu Ad portas Israel velikega slovenskega skladatelja Avgusta Ipavca, ki deluje kot duhovnik na Dunaju. Oratorij je vključeval veliko število ustvarjalcev in poustvarjalcev z območja današnjega druženja Alpe–Jadran.

Več kot deset let je bil urednik glasbene priloge Sončne pesmi, revije za otroško in mladinsko cerkveno glasbo. Vanjo je napisal tudi večje število člankov. Veliko je pisal tudi za Cerkvenega glasbenika. S svojimi strokovnimi prispevki je sodeloval na nekaterih državnih simpozijih o naših cerkvenih skladateljih.

Je član Slovenskega Cecilijinega društva in je bil nekaj časa tudi njegov podpredsednik. Bil je tudi član Slovenskega odbora za cerkveno glasbo. Opravljal je svetovalno dejavnost v zvezi s cerkveno glasbo, posebej pa je v osemdesetih in devetdesetih desetletjih prejšnjega stoletja sodeloval pri ohranitvi starih orgel in nastajanju novih.

Od leta 1996 poučuje v Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna gozdarske strokovne predmete, dendrologijo, trajnostni razvoj, varstvo okolja in narave, urejanje gozdnate krajine, krajinsko pedagogiko. Na višji strokovni šoli v Postojni v smeri gozdar lovec je predavatelj gojenja gozdov z osnovami fitocenologije in trajnostnega razvoja z izbranimi poglavji iz biologije. Kot avtor in soavtor je sodeloval pri prenovi tehniške in poklicne smeri v gozdarstvu in pri postavitvi višješolskega programa gozdar lovec.

Pripravil je več osnutkov in učbenikov za predmet in module, ki jih poučuje. Pripravil je veliko število izvirnih učnih pripomočkov za predmete, ki jih uči. Na seminarjih se je izpopolnjeval s področij psihologije, geologije, botanike, gozdarstva, trajnostnega razvoja … V okviru Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna je postavil več razstav s področja gozdarstva in dendrologije, ki so bile odprte tudi za javnost. Skrbi tudi za popularizacijo gozdarstva za osnovne šole, ki jih povabi v Srednjo gozdarsko in lesarko šolo Postojna ali skupaj s sodelavci pride k njim v goste. V petindvajsetih letih je skupaj s sodelavci tako pripravili delavnice, tehniške in naravoslovne dneve, ekološke in energetske dneve ter veliko število tematskih delavnic za več kot 30.000 osnovnošolcev in učiteljev iz vse Slovenije in zamejstva.

Pripravlja seminarje strokovnega izobraževanja za slovenske učitelje z gozdarsko in širšo tematiko. Piše tudi članke v strokovnih revijah o gozdarstvu.

Ob začetnem mentorstvu Zavoda za šolstvo skupaj z dijaki sodeluje v projektu zbiranja domačih imen dreves in grmov za področje vse Slovenije – Drevo in njegove korenine.

Sodeluje z gozdarsko in ostalo stroko v okviru praktičnih projektnih in raziskovalnih del, ki jih izvajajo dijaki Srednje gozdarske in lesarke šole Postojna v okviru pouka in zunaj njega. S stroko sodeluje tudi pri pripravi strokovnih ekskurzij za dijake v okviru vse Slovenije in tujine. Del svojega časa pa zunaj šole posveča tudi lokalni zgodovini, na temo katere je napisal poleg člankov tudi nekaj knjig. Ukvarja se tudi z raziskavami izvora priimkov ter analizo izvora toponimov.

Je član Škofijskega odbora za družino škofije Koper. Skupaj z ženo vodi del priprave na krščanski zakon v postojnski dekaniji. Ko je bil v letu 2018 njegov sin Blaž posvečen za duhovnika, je zložil tudi pete mašne dele za njegovo novo mašo. Od tedaj naprej se posveča tudi skladanju vokalnih in vokalno-instrumentalnih skladb za potrebe bogoslužja.

Ljubiteljsko tudi veliko fotografira v naravi za potrebe pouka v gozdarskih usmeritvah.

DREVESA SLOVENIJE

Jože Prah

Vedno dejaven

Leon Kernel